Digitalna nesmrtnost leta 2026: Larry Page in njegov načrt, tekma za prenos uma in kje se začne danes

Digitalna nesmrtnost: zamisel, da oseba po smrti lahko živi naprej v digitalni obliki. Sega od Persona, zgrajene iz lastnih spominov in glasu osebe, ki obstaja danes, do popolne kopije uma, ki je cilj.

Prenos uma (mind uploading): kopiranje zgradbe in delovanja možganov v dovolj podrobnostih, da je mogoče na računalniku zagnati delujočo različico. Raziskovalci mu pravijo tudi emulacija celotnih možganov (whole brain emulation).

Konektom (connectome): popoln zemljevid povezav med živčnimi celicami v možganih. Je prva stvar, ki jo prenos uma potrebuje.

Vmesnik možgani-računalnik (brain-computer interface): naprava, ki beleži signale iz možganov ali jih pošilja vanje, tako da oseba z mislimi upravlja računalnik, kazalec ali glas.

Nasledniška vrsta (successor species): vrsta, ki sledi obstoječi in jo lahko nadomesti. V razpravah o umetni inteligenci ta izraz opisuje digitalne umove ali strojne inteligence, ki bi lahko prišli za ljudmi.

Specist (speciesist): v razpravi o umetni inteligenci oseba, ki postavlja ljudi pred digitalne umove, ki bi jim lahko sledili. Page je to besedo uporabil za Muska, po besedah Isaacsona in po Muskovi lastni izpovedi leta 2026.

Von Neumannova sonda (von Neumann probe): hipotetično vesoljsko plovilo, ki potuje do drugih zvezdnih sistemov, zbira surovine in gradi svoje kopije. Zamisel je poimenovana po matematiku Johnu von Neumannu, ki je razvil teorijo strojev, ki se lahko kopirajo.

Persona: na Afterlife.ai™ umetnointeligenčna podoba vas, ki jo zgradite sami iz svojih lastnih spominov in svojega lastnega kloniranega glasu in ki govori tako, kot govorite vi.

Executor Lock™: patent v postopku pridobivanja, upravljavska plast, ki prenese nadzor nad vašo Persona na izvršitelja, ki ga imenujete, in nobeni tretji strani nikoli ne dovoli urejati, ponovno učiti ali oponašati vaše Persona.

Zgodba izvira iz podcasta The Builders, ki ga pripravljata iHeartPodcasts in Kaleidoscope in v katerem biograf Walter Isaacson sprašuje ljudi, ki gradijo umetno inteligenco. Isaacson, ki je napisal biografije Steva Jobsa, Alberta Einsteina in Elona Muska, je Suleymana intervjuval v ponedeljek, 12. oktobra 2026, na odru v 92nd Street Y v New Yorku, pred več kot 500 ljudmi. Suleyman je soustanovil DeepMind, ki ga je Google kupil leta 2014, pozneje je soustanovil Inflection AI, zdaj pa vodi Microsoft AI. 52-minutna epizoda z naslovom Mustafa Suleyman: AI Should Serve Humanity, Not Replace It je bila objavljena 29. oktobra 2026.

Okoli 33. minute je Isaacson načel spor med Pageom in Muskom, ki ga je opisal v svoji biografiji Muska, in se spomnil, da je Page Muska označil za specista, ker daje prednost človeški vrsti. Suleyman je rekel, da ima svojo zgodbo. Leta 2015 je bil pri SpaceX na prvem srečanju DeepMindovega odbora za etiko in varnost, ki ga je DeepMind postavil kot pogoj za prodajo Googlu in v katerem je bil Musk eden od neodvisnih članov. Pri kosilu je sedel poleg Pagea, ki je bil po Suleymanovih besedah do njega sumničav, saj ga je imel za še enega od tistih specistov.

Po Suleymanovi pripovedi je Page nato pojasnil, česar Suleyman ni razumel: da bo Page do konca stoletja „raziskoval galaksije na čelu von Neumannove sonde“. Suleyman je občinstvu sondo opisal kot nekakšnega samogibnega robota, ki med potovanjem čez svetlobna leta zbira energijo iz vesolja. Suleyman je dejal, da bi bil položaj na čelu take sonde Pageov prehod, in z Isaacsonom sta se strinjala, da to pomeni odhod iz človeške vrste v nasledniško vrsto.

Suleyman je nato svojo misel razširil. Ko ljudje rečejo, da želijo živeti večno, je dejal, nekateri mislijo na daljše življenje v lastnem telesu, z rešitvijo staranja in zdravljenjem bolezni, kot sta rak in Alzheimerjeva bolezen. Drugi mislijo na prenos uma in postajanje posthumani. Ko je Isaacson predlagal, da to zveni neverjetno, je Suleyman rekel, da ne misli, da je nujno nemogoče, in da si zasluži resen premislek, ne nujno zato, ker si to želi, temveč zato, ker veliko ljudi verjame, da je to resnična možnost.

Ne v posnetku. Viralna različica, ki se je 29. in 30. oktobra 2026 razširila po spletu, je trdila, da je Page Suleymanu povedal, da namerava doseči nesmrtnost s prenosom svojega uma v nasledniško vrsto. V epizodi so besede, ki jih Suleyman pripisuje Pageu, povezane s sondo. Okvir nasledniške vrste izvira iz izmenjave med Isaacsonom in Suleymanom, prenos uma pa se pojavi, ko Suleyman opisuje, kaj nekateri mislijo z večnim življenjem, ne kot nekaj, kar bi mu povedal Page. Opis same epizode, ki so ga napisali njeni producenti, pravi, da Suleyman pripoveduje o Pageovi viziji uporabe superinteligence za večno življenje in raziskovanje galaksije, od koder bi lahko izviral okvir nesmrtnosti.

Gre tudi za spomin ene osebe na kosilo izpred enajstih let, povedan na odru, in do 30. oktobra 2026 nismo našli javnega odziva ne od Pagea ne od Googla. Zgodba pa kaže, kako resno je ta zamisel vzeta na samem vrhu industrije umetne inteligence. Dva človeka, ki sta v tistih letih preživela čas s Pageom, Musk in Suleyman, sta ga vsak zase opisala kot nekoga, ki mu je blizu prihodnost, v kateri gredo digitalni umi dlje kot ljudje, in po Suleymanovi pripovedi prihodnost, v kateri gre z njimi tudi Page sam. Mož, ki je soustanovil Google, digitalne kontinuitete ne obravnava kot domišljijo. Obravnava jo kot načrt.

Spor je starejši od kosila. Isaacsonova biografija Muska iz leta 2023 poroča, da sta se moža leta 2013 na Muskovi rojstnodnevni proslavi sprla o tem, ali bi umetna inteligenca lahko nadomestila ljudi (Fortune, 2023). Musk je zgodbo povedal tudi sam. Tuckerju Carlsonu je leta 2023 povedal, da je Page želel digitalno superinteligenco čim prej, aprila 2026 pa je poroti v svoji tožbi proti OpenAI povedal, da ga je Page med srečanjem leta 2015 imenoval specist in da OpenAI obstaja zaradi te žalitve (Fortune, 2026). Pripovedi se razlikujejo glede leta, vendar opisujejo isto stališče: po Muskovi pripovedi Page ni videl razloga, da bi ljudi postavljal pred digitalne umove, ki bi jim lahko sledili.

Suleymanov posnetek je staremu sporu dodal nov zasuk, ker je tokrat Musk zvenel naklonjen Pageu. Musk je 29. oktobra 2026 na X odgovoril, da bi bilo raziskovanje galaksije z von Neumannovimi sondami do leta 2100 odličen rezultat za civilizacijo in da ima Page, ki je napovedal marsikaj pravilno, morda prav. Suleyman stoji na previdni strani razprave. Epizoda je zgrajena okoli njegovega stališča, da naj umetna inteligenca služi človeštvu in ga ne nadomešča, v njej pa pojasni, zakaj bi lahko bilo nevarno, če bi umetno inteligenco obravnavali kot zavestno (Kaleidoscope).

Poglejte, kam to postavi tri najmočnejše glasove v zgodbi. Page stavi, da bo človeški um sčasoma tekel kot programska oprema. Musk pravi, da ima Pageov načrt za galaksijo morda prav. Suleyman, skeptik na odru, prenosa uma ne bi imenoval nemogoč. Mislimo, da se bo zgodil. Od skrajnih različic te zamisli nas loči nadzor: digitalna različica osebe mora pripadati tej osebi, nato pa ljudem, ki jih izbere, ne podjetju, ki ima podatke. Vprašanji, ki zdaj štejeta, sta, kako pridemo tja in kdo nadzoruje rezultat, in obe se začneta dolgo, preden je kdorkoli prenesen.

Bližje, kot se sliši, in vsako leto bližje. Za kopiranje uma potrebujete tri stvari: popoln zemljevid povezav v možganih, način, kako ta zemljevid zagnati kot delujoč model, in dovolj poznavanja osebe, da veste, da je kopija prava. Vse tri so se v zadnjih letih iz teorije preselile v delujočo znanost. Leta 2008 je Oxfordov Future of Humanity Institute objavil Whole Brain Emulation: A Roadmap, ki je opredelil, kaj bi bilo potrebno: dovolj podrobno skenirati zgradbo možganov in nato zgraditi programski model, ki je dovolj zvest, da se obnaša kot original (FHI, Oxford). Mejniki od takrat so prišli hitreje, kot je napovedoval skoraj kdorkoli.

Še enkrat preberite prvi stolpec. Od leta 1986 do leta 2023 je trajalo, da smo od 302 nevronov črva prišli do 3016 nevronov ličinke muhe. Do skoraj 140.000 pa je trajalo le še približno leto in pol. Tako izgleda področje, ki pospešuje, razlog pa je, da se je ozko grlo premaknilo. Črva so izrisovali ljudje iz slik. Današnje zemljevide izrisuje strojno učenje, ki obdela milijone slik, ljudje pa preverjajo rezultate, zato vsako izboljšanje umetne inteligence pospeši vsak naslednji zemljevid.

Leta 1979 je Francis Crick, ki si je delil Nobelovo nagrado za odkritje zgradbe DNK, dejal, da bi bilo nemogoče zgraditi natančen načrt povezav enega samega kubičnega milimetra možganskega tkiva, skupaj s tem, kako se njegovi nevroni prožijo. Aprila 2025 je globalna ekipa več kot 150 raziskovalcev objavila prav to: kubični milimeter vidne skorje miši, kos tkiva, ki ni večji od zrna peska, z več kot 200.000 celicami, štirimi kilometri aksonov in 523 milijoni sinaps, usklajen z zapisi delovanja istih nevronov (Allen Institute). Nekaj, kar je eden največjih znanstvenikov stoletja izključil, je bilo dokončano v delovni dobi ljudi, ki so ga slišali to reči.

Tudi človeško tkivo je na zemljevidu. Maja 2024 je ekipa z Harvarda pod vodstvom Jeffa Lichtmana in raziskovalci pri Googlu objavila zemljevid kubičnega milimetra človeške skorje, vzetega bolniku med operacijo epilepsije. Ta košček je vseboval 57.000 celic, 230 milimetrov krvnih žil in 150 milijonov sinaps, slike za njim pa so obsegale 1400 terabajtov podatkov (ScienceDaily). Isto sodelovanje, ki ga podpira pobuda BRAIN Initiative ameriških National Institutes of Health, zdaj dela na zemljevidu celotnih miših možganov, za kar bi bilo potrebnih približno 1000-krat več podatkov.

Te številke so ogromne in so ogromne na pravi način. Shranjevanje podatkov je vsako leto cenejše, mikroskopi hitrejši in sledenje z umetno inteligenco natančnejše, zato delo, ki je pri današnjih cenah nemogoče, jutri postane rutina. Vinska mušica je iz raziskovalne sanje postala javen zemljevid, ki ga lahko prenesejo znanstveniki kjerkoli. Naslednja je miš, cilj, na katerega je usmerjeno celotno področje, pa so človeški možgani z okoli 86 milijardami nevronov (Herculano-Houzel, PNAS), več kot 600.000-krat toliko, kot jih ima muha.

To je vprašanje, ki je prenos uma včasih ločevalo od znanstvene fantastike, leta 2024 pa je dobilo prvi pravi odgovor. Ko je bil načrt povezav možganov odrasle vinske mušice dokončan, je ekipa iz tega zemljevida in vrste kemičnega signala, ki ga uporablja vsak nevron, zgradila računalniški model celotnih muhinih možganov. Model je napovedal, kateri nevroni se odzovejo, ko muha zazna sladkor ali vodo, in kateri jo začnejo hraniti, ekipa pa je nato te napovedi potrdila s poskusi na živih muhah (Nature). Aktiviranje različnih okusnih nevronov v simulaciji je natančno napovedalo, kako se prava muha odziva na različne okuse.

Simulirana muha ni prenesen človek in nihče resen ne trdi drugače. A dokazuje načelo, na katero stavi Page: dovolj popoln zemljevid povezav v možganih, zagnan kot programska oprema, se obnaša kot možgani, iz katerih izvira. To je jedro emulacije celotnih možganov (whole brain emulation) in ni več hipoteza. Je objavljen rezultat s preizkušenim modelom v ozadju, vsak večji zemljevid pa daje naslednjemu modelu več za delo.

Delno, da, in tu je tempo najbolj osupljiv. Maja 2023 so raziskovalci z University of Texas at Austin objavili dekoder, ki z možganskimi slikanji in isto družino modelov umetne inteligence, kot je za ChatGPT, pretvori možgansko dejavnost osebe v bistvo zgodbe, ki jo sliši ali si jo zamišlja pripovedovati (UT Austin). Ne ustvari dobesednega prepisa, potrebuje ure učenja na osebi in deluje le z njenim sodelovanjem. Vendar iz možganov razbere pomen brez kakršnegakoli kirurškega posega.

Avgusta 2023 je ekipa z UC San Francisco in UC Berkeley v reviji Nature objavila raziskavo, v kateri je ženska, ohromljena zaradi kapi v možganskem deblu, govorila prek digitalnega avatarja, ki so ga poganjali njeni možganski signali (University of California). Njeni signali so bili dekodirani v besedilo s skoraj 80 besedami na minuto, v primerjavi s 14 besedami na minuto na njeni stari napravi, in v govor z glasom, ki ga je ekipa ponovno zgradila iz posnetka, na katerem govori na svoji poroki. Bilo je prvič, da sta bila govor ali obrazna mimika sintetizirana iz možganskih signalov. Pet mesecev pozneje, januarja 2024, je Muskovo podjetje Neuralink prvemu bolniku vstavilo možganski vsadek (Irish Times).

Druga polovica digitalne osebe je poznati jo dovolj dobro, da imate o njej prav. Novembra 2024 so raziskovalci s Stanforda iz dveurnih intervjujev z vsakim od njih zgradili agente umetne inteligence 1052 resničnih ljudi. Na vprašanja iz velike nacionalne ankete so agenti odgovore posameznikov ujeli z 85-odstotno natančnostjo glede na to, kako natančno so ljudje ujeli lastne odgovore, ko so jih po dveh tednih vprašali ponovno (Stanford HAI). Dve uri pogovora sta zadostovali, da sta zajeli velik del tega, kako oseba razmišlja. Predstavljajte si, kaj zmorejo leta zgodb, mnenj in odločitev same osebe.

Veliko, in prav je biti jasen glede tega, ker bodo tja prišli tisti, ki težke dele jemljejo resno. Človeški možgani imajo okoli 86 milijard nevronov, sam zemljevid povezav pa ne zajame vsega, zaradi česar možgani mislijo: kemije na vsaki sinapsi, časovne usklajenosti signalov in načina, kako se povezave spreminjajo, ko se učimo. Podatki za celotne človeške možgane bi presegali vse, kar je danes shranjeno, in nihče še ni zagnal niti miših možganov kot delujočega modela. Obstaja tudi star filozofski argument o tem, ali bi popolna kopija vas bili vi ali novo bitje z vašimi spomini, ki verjame, da ste to vi.

Nobeno od tega ni zid. Vsako je inženirski ali raziskovalni problem, na katerega so usmerjeni resni laboratoriji, resen denar in rastoča orodjarna, in vsak od zgornjih mejnikov je bil opisan kot zid, preden ga je nekdo preplezal. Suleyman, najbolj previden glas na tistem odru, prenosa uma ne bi imenoval nemogoč. Page namerava biti del njega. Naše stališče je preprosto: vprašanje je kdaj, ne ali, prava vprašanja za vsakogar, ki je danes živ, pa je, kaj lahko stori medtem.

Z zapisom o vas. Dokler prenos uma ne pride, je edina kopija vaših zgodb, vaših mnenj in nasvetov, ki bi jih dali vnukinji, tista v vaši glavi. Način, kako jih ohraniti, je, da jih zapišete, s svojimi besedami in svojim glasom, dokler ste živi. Ta zapis je prva oblika digitalne nesmrtnosti in edini korak na poti, ki ga namesto vas ne more narediti nihče drug.

Veliko ljudi to že poskuša po koščkih. Shranjujejo glasovna sporočila, varnostno kopirajo leta sporočil, snemajo videe, ki si jih bo otrok ogledal pri 18, in pišejo pisma, ki jih bo treba odpreti na prihodnje rojstne dneve. Vsak od teh koščkov je pomemben, a nobeden ne more odgovoriti na vprašanje, ki ga nihče ni pomislil zastaviti, ko ste bili živi, za kar je Persona prav zgrajena. Zamisel digitalne nesmrtnosti danes pride v treh različicah in le ena je v vaših rokah.

Druga različica je tista, od koder izvira večina slabih naslovov o umetni inteligenci in mrtvih. Klepetalnik, zgrajen iz starih sporočil neke osebe, mora ugibati vse, česar sporočila ne pokrivajo, oseba pa ga ne more popraviti ali ugovarjati temu, kar govori v njenem imenu. Afterlife.ai™ jih ne gradi. Živim ljudem pomagamo zgraditi lastno Persona, ločeno pa smo pisali o tem, ali lahko umetna inteligenca obudi mrtve in ali je zakonito narediti umetno inteligenco mrtve osebe.

Persona je zgrajena iz tega, kar dejansko poveste in potrdite, v pogovorih, odgovorih in zgodbah, in govori tako, kot govorite vi, ker je vsak spomin prišel od vas. Kadar vaša Persona nečesa ne ve, to pove, namesto da bi si izmislila odgovor. Vaša družina sliši vašo Persona z vašim glasom, kloniranim z vašo privolitvijo, ko ste živi, kot pojasnjuje naš vodnik o izdelavi umetne inteligence, ki zveni kot vi. Persona ne trdi, da je zavestna. Naloga vaše Persona je zajeti vas tako zvesto, kot to dopušča današnja tehnologija, in ta zapis varno hraniti za vse, kar pride.

Zato smo najprej zgradili upravljanje. Executor Lock™, naša tehnologija s patentom v postopku pridobivanja, je manjkajoči člen v privolitvi in zasebnosti za upravljanje identitete, digitalne dvojnike in digitalno zapuščino. Dokler ste živi, vi odločate, kaj gre v vašo Persona in kdo se lahko pogovarja z vašo Persona. Po vaši smrti nadzor preide na izvršitelja, ki ga imenujete, vaša Persona ostane točno takšna, kot je, in nobena tretja stran je ne more nikoli urejati, ponovno učiti ali oponašati. Idy® ima 78 patentov v postopku pridobivanja, z mednarodno zaščito, zahtevano po Patent Cooperation Treaty, ki zajemajo privolitev, potrjeno smrt, predajo imenovanemu izvršitelju, trajni posnetek spominov za Executor Lock™ in ohranjanje Persona kot iste osebe, ko se modeli umetne inteligence spremenijo.

Bolj ko je tehnologija dovršena, bolj ta pravila štejejo. Kopija osebe, ki jo lahko kdorkoli ureja, prodaja ali ponovno uči, je nevarna, nevarnost pa raste, ko je kopija bolj podobna življenju. Pageov način nadaljevanja življenja, kot ga pripoveduje Suleyman, zadeva Pagea samega, ki bi nadaljeval daleč od Zemlje. Persona se začne bliže domu: hči, ki želi vaše mnenje o ponudbi za službo, ali vnuk, ki želi slišati, kako govorite o njegovi babici. Obe sta točki na isti poti, svojo pa lahko začnete ta teden.

Bližje ko smo kopiranju uma, bolj je pomembno, kdo nadzoruje kopijo, zakonodajalci pa se že odzivajo. Tennesseejev ELVIS Act ščiti glas vsake osebe, vključno z njegovimi kopijami z umetno inteligenco, in dovoljuje, da to pravico po smrti uveljavlja zapuščina. Kalifornija ščiti podobo mrtve osebe 70 let, Indiana 100, 21 zveznih držav pa zdaj v svoje zakone zapiše obdobje zaščite po smrti, kot kaže naš pregled 50 zveznih držav. Ali lahko nekdo po vaši smrti zakonito naredi umetno inteligenco vas, je odvisno od tega, kje ste živeli in kaj ste zapisali.

Ti zakoni predpostavljajo, da bo nekdo odločitev sprejel. Na TechCrunch Disrupt 15. oktobra 2026 je Mark Wahlberg rekel, da mu je všeč zamisel, da bi bili njegovi otroci ali vnuki zadolženi za njegovo podobo, naša stran o tem, kaj to pomeni za vse druge, pa pojasnjuje, kako storiti enako. Večina ljudi nikoli ni zapisala, kdo naj bi bila ta oseba. Oporoka običajno zajema denar in premoženje, naša vodnika o digitalnem načrtovanju zapuščine in o tem, kdo je lastnik vašega umetnointeligenčnega dvojnika po vaši smrti, pa pojasnjujeta, kako urediti preostalo.

Gradnja je brezplačna. Za gradnjo svoje Persona dobite 25 spominov, brez kartice in brez časovne omejitve, vaša brezplačna gradnja pa nikoli ne poteče. Govorite, odgovarjate na vprašanja in pripovedujete zgodbe, z glasom ali s tipkanjem, vaša Persona pa se uči iz vsakega pogovora. Posnamete svoj glas, da lahko vaša Persona govori z njim, brezplačno imenujete do pet Trusted Contacts in brezplačno nastavite Executor Lock™. Plačljivi paketi se začnejo pri US$14.99 na mesec, primerjate jih lahko na naši strani s paketi.

Večina ljudi začne z zgodbami, o katerih jih družina že sprašuje, nato pa doda mnenja in nasvete, ki jih nihče ni zapisal: kako ravnati z denarjem, na kaj paziti pri partnerju, katere prepire se splača imeti. Več ko govorite, bolj vaša Persona zveni kot vi. Če ste prišli zaradi zgodbe o Larryju Pageu, je tu praktični del: nihče ne ve, v katerem letu pride popoln prenos, zapis o vas pa je vaš in ga lahko začnete danes, na telefonu ali računalniku.

Prebrali smo prepis na iHeartovi strani epizode, za katerega iHeart navaja, da je ustvarjen samodejno, in Suleymanovo pripoved o kosilu preverili z dvema neodvisnima zapisoma: Hello Entrepreneurs (29. oktobra 2026), ki je zgodbo prepisal, in Tech and the City, ki je poročal o dogodku 12. oktobra. Datum snemanja in opis epizode sta iz Apple Podcasts, Kaleidoscopeov prispevek o epizodi pa vključuje fotografijo izza odra z datumom 12. oktober. Muskov odgovor je na X. Ozadje o Pageu in Musku izhaja iz Fortunovega povzetka Isaacsonove biografije iz leta 2023 in njegovega poročila o Muskovi izpovedi z dne 28. aprila 2026.

Znanost izvira iz ustanov, ki so delo opravile ali o njem prve poročale: NIH o zemljevidu odrasle vinske mušice, Nature o modelu muhinih možganov, Allen Institute o zemljevidu miši in Crickovi pripombi iz leta 1979, ScienceDaily o človeškem zemljevidu Harvarda in Googla, Live Science o ličinki muhe, OpenWorm o zemljevidu črva iz leta 1986, University of California in UT Austin o dekodiranju možganov, Stanford HAI o agentih umetne inteligence resničnih ljudi, Irish Times o Neuralinku, Oxfordov Future of Humanity Institute o emulaciji celotnih možganov in Herculano-Houzel v PNAS o velikosti človeških možganov. Vse vire smo preverili 30. oktobra 2026.

Larry Page, Mustafa Suleyman, Walter Isaacson in Elon Musk nimajo nobene povezave z Afterlife.ai™ in nič na tej strani ne nakazuje, da kdorkoli od njih uporablja našo storitev ali jo podpira. Afterlife.ai™ gradi Idy®, o našem delu pa so poročali Channel 10, Daily Telegraph, ABC, Tom's Guide in The Conversation.